Šolski avtobus s triciklom ni le sanje

Trenutno je število učencev na Kitajskem 180 milijonov, letno povpraševanje po šolskih avtobusih pa 50.000. Glede na trenutno situacijo pa lahko ti podatki ostanejo le še dolgo na papirju, saj je razvoj šolskih avtobusov sooča z več ozkimi grli.

Najprej kapital. Trenutno je veliko regij na stranskem tiru. Če sredstev ni, se politike morda ne bodo izvajale. V prvem četrtletju tega leta je bilo stanje prodaje šolskih avtobusov v Guangdongu in Henanu dobro, kar je bilo povezano s hitro razpoložljivostjo sredstev.

Drugič, odgovornost. Če se predpisi v celoti izvajajo, bi morale vlada in šole, zlasti šole, prevzeti ustrezno odgovornost. Zanje jih lahko učenci nadzorujejo v 8 urah šole, medtem ko morajo v drugih časih nositi nadzorstvene obveznosti, kar je tvegano in pod velikim pritiskom. Zato se bodo številne šole poskušale izogniti nakupu šolskih avtobusov.

Res je, da so nekatere nesreče s trikolesniki posledica predvsem nestandardnega varnostnega faktorja samega vozila in nestandardnega obnašanja voznikov. Če pa lahko funkcionalni oddelki okrepijo nadzor, intenzivno preiskujejo tricikle z velikimi nevarnostmi za varnost ter oglašujejo, izobražujejo, nadzorujejo in obravnavajo voznike, se bo pogostost nesreč močno zmanjšala. Na podlagi tega naj kvalificirani in zakoniti tricikli vstopijo na področje šolskih avtobusov. Na ta način v primerjavi z visokimi stroški standardnega šolskega avtobusa poceni in priročen "trikolesni šolski avtobus" lažje sprejmejo šole s slabimi ekonomskimi razmerami, problem šolskega avtobusa pa je mogoče ustrezno rešiti za otroke. Zakaj ne bi izkoristili več ugodnosti?